Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus)

Bukov ostrigar je jedilna goba, katero z lahkoto gojijo tudi začetniki, saj ima izredno močno razrast podgobja. Prav zaradi te lastnosti lahko kljubuje mnogim drugim vrstam gliv, katere ji predstavljaj »konkurenco« pri preraščanju substrata.

Klobuki te gobe so sivkaste barve in v premeru lahko dosežejo tudi več deset centimetrov. S starostjo pobledijo, načeloma pa velja, da je pri nižjih temperaturah barva klobuka temnejša.

Gojenje

Na les jih lahko naselimo s pomočjo lesenih čepkov preraščenih z micelijem ali z micelijem na žitu.
Obrod lahko pričakujemo že jeseni, če smo les naselili z micelijem zgodaj pomladi in je stal zunaj na toplem in senčnem mestu. Gobe pričnejo izraščati iz lesa ob znižanju temperature okolja in pogostejših padavinah (najpogosteje jeseni). Najuspešnejše je gojenje na prostem, saj ima micelij dovolj svežega zraka ter vlage za razvoj gob.

Proces gojenja bukovih ostrigarjev na slami je hitrejši in je vsesplošno uporabljen pri komercialnem načinu gojenja. Preraščanje podlage poteka pri optimalni temperaturi dva do tri tedne, nato pričnejo poganjati zametki gob. Iz istega substrata lahko pričakujemo tri obrode v razmaku enega do dveh tednov.

Pogoji za gojenje bukovih ostrigarjev (Pleurotus ostreatus)

Za gojenje priporočamo les bukve, gabra, breze, topola. Hrastov les in les iglavcev najpogosteje ne podpirata rasti podgobja.