V gojenju gob spoznavam veliko novega, kar me razveseljuje

Gojenje gob? Zakaj ne bi tega poskusil tudi sam!  Pisni pripomočki MycoMedice d.o.o. so me kar zvabili. Odločil sem se za ostrigarje. Po mojih enoletnih izkušnjah je pot od naročila do krožnika še najhitrejša in tudi najvarnejša pri ostrigarjih. Naročil sem substrat za ostrigarje, ki sem jih prejel po dostavni pošti. Posebej ne bom pisal, da sem se čudil paketu in beli vsebini. Ko sem vsebino pomešal s prekuhano slamo, sem bil deležen čudnih pogledov družine. Člani družine so mislili, da je nekaj narobe z mano, saj o gobah iz vreč še niso slišali, kaj šele videli. Vrečo sem spravil na toplo in čakal. To obdobje je bilo zelo zanimivo, saj je potekalo v pričakovanju. Ko sem pri luknjicah v reči zaznal vonj po gobah sem bil prijetno vznemirjen. Res! Po treh tednih so se pojavile nekakšne bele pikice, ki so kukale iz luknjic na vreči. Daleč od podobnosti z gobami. A čez nekaj dni so pričele dobivati ostrigarji svojo značilno sivo belo podobo. Prečudovito! Pri vzgoji šitak na lesu sem skoraj obupal, saj sem čakal 14 mesecev, gob pa ni bilo od nikoder. Rešil me je klic na MycoMedico d.o.o., kjer so mi predlagali, da naj debla namočim za dva dni v vodo. Nad debla sem montiral pršila in pršil debla vsak dan! To ni bilo dovolj, saj so bila debla očitno v notranjosti še vedno suha. »Potunkal« sem jih v 200 l sod in jih po dveh dneh spet postavil na svojo mesto. Čez dan, dva se je vsa družina veselila malih »novorojenčkov«, ki so kukali iz debel. Tudi za šitake nisem vedel kakšne oblike so. Ko smo jih pripravili smo ugotovili po okusu, da bi jih lahko zamenjali z jurčki. Odlične so! Pripravljamo jih na olivnem olju, na koncu dodamo nekaj petršilja. To so utrinki iz mojega življenja z gobami. Resnično lepe izkušnje, velikokrat tudi boleče.

Besede, ki jih izpostavljam: čistoča, temperatura, primerna vlaga. Preraščanje micelja – snežno bela odeja, je nekaj najlepšega zame pri tem zanimivem hobiju, ki ga ne bom opustil!

Sobetinci, 12.9.2013 Mirko PRELOG

Kako sem začel gojiti gobe

Za gojenje gob me je navdušil Andrej in ni mi žal, da sem ga poslušal. Res je, da gobe lahko nabiramo tudi v gozdovih, pa vendar je izziv pričakovanja, kdaj bo nacepljeno poleno dalo prvi pridelek, zelo velik. Prve smo pojedli s posebnim odnosom in užitkom in o svojem uspehu veseli pripovedovali vsem, ki so nas hoteli poslušati. Bukovi ostrigarji in šitake so bile za začetek naši poskusni »zajčki«. Pripravili smo jim primerne podlage za rast, narezali sveža bukova debla na dolžino enega metra debeline dobrih 10 cm. Na razdaljo približno 10 cm smo navrtali luknje (s svedrom številka 7) in vanje potisnili s hifami okužene moznike. Zložili smo jih na vlažno in senčno mesto in čez leto, ko je bilo najbolj vroče in sušno, smo jih tako kot solato v vrtu zalivali z vodo in čakali, čakali. Ko smo že skoraj obupali in nekaj nacepljenih debel preložili, celo vrgli na tla, so se gobe »prebudile« in nas razveselile. Slikanje je bilo obvezno, kot je vedno ob vsakem novem dogodku. Šele potem smo jih odrezali in jih kot veliko dragocenost počasi in z užitkom pojedli.

Andreju gre vsa zahvala, da nam je odkril nov svet gojenja gob, ki so odlično dopolnilo k vsakovrstni hrani. O tem pa več ve moja žena. Poskusite tudi vi. Ne bo vam žal!

Prof.dr. Mihael j Toman, 11.2013

Z micelijem inokulirana bukova debla zložena na senčno in vlažno mesto	Po enem letu so pognale gobe – bukov ostrigar.	Bolj sramežljivo so poganjale šitake, lepe in odlične gobe.

Naš prvi pridelek šitak

“Z veseljem vam v prilogi pošiljamo slike našega prvega pridelka gobic šitake, ki smo jih zasejali na gabrova debla lani v mesecu aprilu z vašimi preparati (kupljene v trgovini Kalia Ljubljana BTC).V pričakovanju smo že malo obupali in jih v zadnjem času nismo redno kontrolirali, pa so po 18 mesecih kar naenkrat zrasli v že prevelike gobe. Od sedaj jih bomo prav gotovo bolj pogosto opazovali in trgali.

Vsem pridelovalcem želiva uspešno gobarsko trgatev in nikar ne obupajte.

Blagovica, 14.9.2015 V. in M. KUS

Kukmakove strniščnice

Pozdravljeni. Samo poročam, da se je micelj Kukmakove strniščnice (Strophária rugósoannuláta) za moje amaterske pojme zelo dobro razrasel. Pognale so celo prve gobe. Nekaj manjših na sliki, sedaj, ko se je malo ohladilo in je več vlage med ostalo zelenjavo (repa, zelje, jagode, radič, blitva) poganjajo tudi bolj možati primerki. Rastišče je sicer namenjeno zelenjavnemu vrtu: Na obstoječi travnik je bil konec maja položen časopisni papir (da zatre rušo), gor cca. 5-10 cm svežega konjskega gnoja s slamo in oblanci, na to 5-10 cm kakovostnega popolnoma zrelega komposta, cca. 20 kg vulkanskega prahu in na vrhu še cca. 10 cm bukovih sekancev v katere sem primešal micelj. Tisti dve vreči micelja sem raztresel na cca. 60m2. v ta zgodnji sloj sekancev iz mletih bukovih vej več ali manj svežih z listjem, nekaj pa vmes tudi že starejših. Sekanci se super razgrajujejo, kar je bil glavni cilj, če se skorajžim en dan še probam gobe na krožniku.

10.2015 Peter